Sprejemanje komplimentov se zdi nepomembna družbena spretnost, v resnici pa razkriva nekaj bistvenega o našem odnosu do sebe.
Številne ženske ob pohvali občutijo zadrego, nelagodje ali celo krivdo – kot da bi bile opažene preveč. Ta odziv ni naključje, ampak posledica naučenih vzorcev, ki smo jih prevzele že v otroštvu.
Sprejemanje kot vaja v prisotnosti
Sprejeti kompliment pomeni dovoliti, da te nekdo opazi in izrazi priznanje. To je majhen, a pomenljiv trenutek, ki nas uči prisotnosti. Namesto da bi se skrile za opravičevanjem ali zmanjševanjem, lahko za trenutek preprosto ostanemo z besedami, ki so nam namenjene. Gre za sprejemanje pozornosti.
Od malih nog smo poslušale, da je skromnost lepa lastnost in da ne smemo preveč izstopati. V želji po sprejetosti smo se naučile zmanjševati svojo svetlobo, da ne bi izpadle ošabne ali domišljave. V odraslosti se ta vzorec pokaže kot zadrega ob pohvali – težko preprosto rečemo “hvala” in dovolimo, da prijazna beseda doseže svoj namen. S tem nehote zavračamo tudi občutek lastne vrednosti.

Družbeni vplivi in notranja prepričanja
Mnoge ženske so odraščale v okolju, kjer je bilo varneje biti neopazna. Pohvala je lahko sprožila zadrego ali celo občutek krivde. Namesto da bi jo sprejele, smo se jo naučile razumsko razgraditi: iskati razloge, zakaj ni čisto upravičena, ali jo zavrniti, da bi se izognile nelagodju.
Psihološko gledano je samovrednotenje tesno povezano s sposobnostjo sprejemanja. Ko si dovolimo prejeti kompliment, se preizkušamo v zaupanju vase – v občutku, da smo lahko videne brez nevarnosti, da nas bo kdo obsojal.

Kompliment kot vaja v zaupanju
Ko rečeš preprosto “hvala”, zaupaš, da si lahko opažena, ne da bi to ogrozilo tvojo pristnost. To je trenutek, v katerem si dovoliš, da te drugi vidijo v tvoji lepoti, sposobnosti ali dobroti. Ni treba, da se opravičuješ, pojasnjuješ ali vračaš kompliment samo zato, da bi ohranila ravnotežje. Včasih je dovolj, da se nasmehneš in pustiš, da besede ostanejo.
Sprejemanje komplimentov je tudi vaja v mehkobi. Uči nas, da se odzovemo brez napetosti, brez hitenja, brez potrebe, da takoj zamenjamo vlogo in nekoga drugega pohvalimo nazaj. V tem majhnem premoru se lahko zgodi nekaj pomembnega: občutek povezanosti, pristne človeške topline.

Sprejemanje v praksi
Ko ti naslednjič nekdo reče nekaj lepega, si dovoli, da besede preprosto pridejo do tebe. Namesto da bi hitela razlagati ali vračati kompliment, jih samo sprejmi. Včasih zadostuje preprost “hvala”. Tak odziv ni znak napuha, ampak spoštovanja – do drugega in do sebe. Sčasoma bo postalo naravno, da prijazno besedo sprejmeš, brez zadrege in brez potrebe po opravičevanju.
Zdravljenje ženskosti se pogosto zgodi prav v takih drobnih trenutkih, ko izberemo drugačen odziv. Ko si dovolimo, da prijazna beseda ostane v nas, brez da bi jo zmanjšale ali razložile. Sprejemanje ne prinese popolnosti, ampak občutek, da smo dovolj takšne, kot smo.






