Naloga staršev je pripraviti svoje otroke, da postanejo odrasli, ki so sposobni poskrbeti zase in premagati izzive, ki jih prinaša življenje.
To ni lahko delo. Starši moramo pri tem znati postaviti tudi ustrezne meje in jim nuditi ljubezen.
Starševstvo prav tako pomeni nuditi podporo otrokom, medtem ko delajo napake, prevzemajo starosti primerne odgovornosti, začnejo sami razmišljati in reševati svoje probleme. Kako boste to storili, je odvisno od vas in vašega stila starševstva.
Obstajajo štirje glavni stili starševstva: avtoritativni, avtoritarni, permisivni in zanemarjajoč.
Avtoritativni stil starševstva
Avtoritativno starševstvo pogosto velja za idealen slog zaradi kombinacije topline in prilagodljivosti, ki znotraj odnosov še vedno jasno kaže, da so starši tisti, ki so glavni. Otroci avtoritativnih staršev vedo, kaj se od njih pričakuje. Njihovi starši razložijo razloge za pravila in posledice njihovega kršenja. Starši prisluhnejo tudi otrokovemu mnenju, a starš ostaja tisti, ki na koncu odloča.
Avtoritativni starši s svojimi otroki običajno razvijejo tesne in skrbne odnose, otroci pa odrastejo v samozavestne in odgovorne odrasle, ki so zmožni obvladovati svoja čustva. So tudi prijazni, radovedni in usmerjeni k dosežkom.
Permisivni stil starševstva
Permisivni starši se trudijo, da so otrokovi najboljši prijatelji. So topli in skrbni ter spodbujajo odprto in iskreno komunikacijo. Aktivno sodelujejo pri čustvenem počutju svojih otrok, se izogibajo postavljanju visokih pričakovanj in disciplino izvajajo v zmernih oblikah. Permisivni starši pustijo otrokom, da se sami odločijo, a seveda posežejo, če se situacija ne odvije najbolje.
Otroci permisivnih staršev se svobodno odločajo, na primer, kaj bodo jedli, kdaj bodo šli spat in ali bodo naredili domačo nalogo. Ti otroci imajo običajno dobro samopodobo in dobro razvite socialne veščine. Lahko pa so tudi impulzivni, zahtevni in običajno nimajo sposobnosti samoregulacije. Permisivni starši pogosto poskušajo nadzorovati otrokovo okolje, tako da otroku ni treba doživeti zavrnitve ali neuspeha. To lahko pomeni, da lahko otrok vstopi v odraslo dobo dokaj nepripravljen.
Avtoritarni stil starševstva
Avtoritativno starševstvo uporablja stroga pravila, visoke standarde in kaznovanje za uravnavanje otrokovega vedenja. Avtoritarni starši imajo visoka pričakovanja in niso pripravljeni prilagajati svojih zahtev.
Otroci avtoritarnih staršev dobro sledijo navodilom in se lepo obnašajo. Vendar pa lahko ti otroci odraščajo s strahom pred kaznovanjem in nimajo izkušenj pri sprejemanju lastnih odločitev. Posledično lahko nekateri postanejo agresivno uporniški, nimajo dobro razvitih socialnih veščin in imajo morda težave pri sprejemanju odločitev.
Zanemarjajoč starševski stil
Zanemarjajoči starši običajno izpolnjujejo zgolj otrokove osnovne potrebe, v resnici pa mu posvečajo le malo pozornosti. Ti starši običajno nudijo minimalno nego in imajo malo pričakovanj ali omejitev za svojega otroka. To ni vedno zavestna izbira staršev, ampak jih lahko v takšen način starševstva prisilijo okoliščine, kot so delovne obveznosti, samohranilstvo, težave z duševnim zdravjem, odvisnost ali druge družinske težave.
Otroci zanemarjajočih staršev običajno iz nuje odrastejo v vzdržljive in samozadostne. Morda imajo težave z nadzorovanjem čustev, ne razvijejo učinkovitih strategij obvladovanja in težko vzdržujejo socialne odnose. Ponavadi imajo nizko samozavest in iščejo neprimerne vzornike.
Kako razviti zdrav starševski stil?
Veliko staršev vidi otrokove uspehe ali neuspehe kot odraz njih samih kot staršev. Toda naloga staršev je, da otroku dajo orodja, ki jih potrebujejo, ne pa da nadzirajo situacijo. Če ugotovite, da ima vaš otrok težave z vedenjem, je morda čas, da prilagodite svoj starševski stil. Sprememba vedenja je lahko težka tako za starše kot za otroke.
Če želite spremeniti svojo vzgojo, se spomnite svojega otroštva in tega, kaj je pri vas delovalo in kaj ne. Ko razmišljate o svojem starševstvu, pomislite, zakaj reagirate tako, kot reagirate in kakšne povezave najdete s svojim lastnim otroštvom.
Pri iskanju starševskega pristopa, ki bo kar najbolj ustrezal vaši družinski dinamiki, vam lahko pomagajo strokovne knjige, zanesljivi spletni viri, delavnice ali pa celo družinski terapevt.
