Poznaš občutek, ko po pogovoru z nekom začutiš utrujenost ali praznino?
Ni se zgodilo nič napornega, pa vendar imaš občutek, kot da ti je nekdo “vzel energijo”.
Takšne izkušnje niso redke, a pogosto jih težko razložimo. V smislu duhovnega razumevanja bi lahko temu rekli energijska resonanca, psihologija pa ta pojav razlaga skozi čustveno nalezljivost in čustveni prenos.

Kako deluje energijska resonanca med ljudmi
Resonanca opisuje pojav, ko dve vibraciji začneta nihati v sozvočju. Podobno se dogaja med ljudmi – naša čustva, živčni sistem in energija se nenehno odzivajo na druge. Zrcalni nevroni v možganih poskrbijo, da čutimo sočutje, toplino, a tudi napetost, ki sploh ni naša.
Na globlji, duhovni ravni to razumemo kot energijsko izmenjavo – stik dveh polj, ki se lahko uskladita ali pa ne.
Zakaj nas nekateri odnosi izčrpajo
Vsak odnos je prostor izmenjave – čustvene, miselne in energijske. Ko vstopimo v stik z nekom, se naš živčni sistem odzove na njegov ton, izraze, čustveno stanje. Če je oseba napeta, žalostna ali prestrašena, se naše telo pogosto nezavedno uskladi z njenim ritmom. Ta pojav psihologija imenuje čustvena resonanca oziroma so-regulacija: naš živčni sistem skuša drugega pomiriti tako, da prevzame del njegove napetosti.
Pri empatičnih ljudeh je ta proces še izrazitejši. Imajo bolj občutljiv zaznavni sistem in močno sposobnost sočutja, zato pogosto nase prevzamejo tuja čustva. Če tega ne prepoznajo, se počutijo prazne, utrujene ali razdražene, ne da bi vedeli, zakaj.
V takem odnosu se vzpostavi neuravnotežena izmenjava – eden daje več čustvene energije, kot jo prejema.

Kako vemo, da energijski stik ni več zdrav
Nezdrava resonanca se pokaže subtilno, skozi telo: napetost v trebuhu, težo v prsih, v občutku, da ti je “energija padla”. Lahko te spremlja občutek dolžnosti, da drugega razveseliš ali pomiriš, tudi ko sam potrebuješ mir.
To so signali, da si vstopila v polje drugega – da skušaš nositi čustva, ki niso tvoja. V takih trenutkih pomaga, da se za hip ustaviš, ozavestiš svoje dihanje in si v mislih rečeš: “To ni moje. Lahko sočustvujem, a ostajam v svoji energiji.”
Kako zaščititi svojo energijo
Prvi korak ni v obrambi, temveč v zavedanju. Ko postanemo pozorni na to, kako se počutimo v različnih stikih, že ustvarjamo razliko med svojim in tujim. Pomaga preprost povratek k dihu – z vsakim vdihom se vračamo v telo, z vsakim izdihom odložimo tisto, kar ni naše.
Pomembno je tudi, da znamo postaviti mejo: reči “ne” ni sebičnost, temveč dejanje skrbi zase.
Vizualizacija svetlobnega ovoja ali preprosto nekaj trenutkov v naravi pomirita živčni sistem in nas prizemljita. Ko prepoznamo svoja čustva, postane lažje ločiti, kaj prihaja iz nas in kaj od drugih.





