Medtem, ko se zdi, da so panični napadi in napadi tesnobe na prvi pogled zelo podobni, je ključno, da znamo razlikovati med njimi, če želimo učinkovito obvladovati situacije, v katerih se znajdemo.
Izraz “napad tesnobe” se nanaša na močne ali dolgotrajne občutke tesnobe.
Čeprav je ta občutek bolj intenziven kot običajna tesnoba, pa je običajno manj intenziven kot panični napad. Vendar pa je lahko napad tesnobe včasih uvod v panični napad.
Trajanje napada tesnobe se lahko razlikuje od nekaj minut do nekaj ur, včasih pa lahko traja celo nekaj dni ali tednov.
Za razliko od paničnih napadov, napadi tesnobe sami po sebi niso nujno znak anksiozne motnje. Anksioznost je naravna reakcija na določene dražljaje ali situacije, medtem, ko so napadi tesnobe bolj intenzivna izkušnja tega čustva.
Napadi tesnobe pogosto vodijo v vzorce izogibanja ali pretirane previdnosti.
Na primer, oseba, ki doživlja napad tesnobe zaradi socialne anksioznosti, se lahko začne izogibati situacijam ali mestom, ki povzročajo tesnobo.
Simptomi napada tesnobe lahko vključujejo:
- Nemir, občutek ranljivosti ali napetosti
- Hitro utrujenost ali izčrpanost
- Težave s koncentracijo
- Razdražljivost
- Fizične simptome, kot je napetost mišic
- Težave pri obvladovanju skrbi
- Težave s spanjem, kot je nespečnost ali nemiren spanec
Izkušnja napada tesnobe je lahko zelo zastrašujoča, včasih celo do te mere, da se posameznik počuti, kot da ne bo preživel. Pomembno je vedeti, da so ti občutki začasni in da bo napad minil.
Dve učinkoviti strategiji za obvladovanje napada sta globoko dihanje in pozitivno samogovarjanje, saj lahko pomagata pri umirjanju paničnih občutkov in plitkega dihanja.
Po drugi strani pa je panični napad definiran kot nenadna epizoda močnega strahu, ki sproži hude telesne reakcije, kljub odsotnosti resnične nevarnosti.
Občutek je lahko tako intenziven, da trpeči včasih menijo, da doživljajo srčni napad.
Panični napad navadno traja od 10 do 15 minut in lahko vključuje naslednje simptome:
- Občutek bližajoče se nevarnosti
- Strah pred izgubo nadzora ali smrtjo
- Hitro bitje srca
- Potenje
- Tresenje
- Težko dihanje ali občutek zadušitve
- Mrzlica ali vročinski valovi
- Slabost
- Krči v trebuhu
- Bolečine v prsnem košu
- Glavobol
- Omotica ali celo omedlevica
- Občutek odrevenelosti ali mravljinčenja
- Občutek nerealnosti
Ljudje med paničnimi napadi običajno čutijo takojšnjo grožnjo in se zato pogosto odzovejo s klici na pomoč ali poskušajo zbežati iz situacije, ki povzroča stisko.
Panični napadi se običajno pojavijo pod izjemno stresnimi okoliščinami.
Čeprav lahko nekateri posamezniki doživijo panični napad le enkrat ali nekajkrat v življenju, so ponavljajoči se panični napadi običajno simptom panične motnje, za katero je potrebno strokovno posvetovanje in zdravljenje.
Pomembno je razlikovati med napadi tesnobe in paničnimi napadi, saj lahko napačna diagnoza privede do neustreznega zdravljenja in zanemarjanja dejanskega vzroka težav posameznika.
Panični napadi in napadi tesnobe
Ključno je prepoznati simptome in sprožilce obeh vrst napadov, da lahko ustrezno ukrepamo in se soočimo s situacijo na način, ki je najbolj konstruktiven.
Čeprav sta si izraza na prvi pogled podobna in se pogosto uporabljata zamenljivo, imata različne pomene in posledice.
