Romantični filmi in pravljice nas učijo, da se življenje v resnici začne šele, ko najdeš “pravo osebo.”
V resničnosti pa vedno več žensk ugotavlja, da to ni edina pot. Polnost ne izvira iz odnosa, temveč iz povezanosti s sabo – iz miru, ki ga občutimo, ko prepoznamo, da smo sami sebi dovolj.
Zveza je lahko lepa in dragocena izkušnja, a ni jamstvo za izpolnjenost. Samskost ni poraz, ampak prostor, kjer lahko odkrijemo, kdo v resnici smo, ko nismo v vlogi partnerke, ampak v vlogi sebe.

Zveza kot družbeni ideal
Še vedno živimo v kulturi, kjer je partnerska zveza sinonim za uspeh. Vprašanja, kot je “A si že koga spoznala?”, se pojavljajo kot nekaj povsem samoumevnega, kot da samskost potrebuje razlago. Sodobna romantična kultura ljubezen pogosto postavlja kot najvišjo obliko smisla in potrditve – in da smo brez nje nepopolni.
V resnici pa marsikatera ženska v zvezi čuti praznino, medtem ko mnoge samske živijo polno in ustvarjalno življenje. Partnerski odnos ni merilo vrednosti, ampak le ena od oblik povezanosti – tako kot prijateljstvo, ustvarjanje ali duhovna praksa.
Kaj v resnici pomeni polnost
Psihološko gledano polnost ni stanje, temveč občutek povezanosti – s sabo, z drugimi in s svetom. Nastane takrat, ko delujemo v skladu s svojimi vrednotami in si dovolimo iskreno čutiti. Raziskave s področja čustvene inteligence kažejo, da občutek smisla in stabilnosti izhajata predvsem iz samosprejemanja in avtonomije – iz občutka, da lahko svoje življenje oblikujemo sami.
Zveza lahko ta občutek dopolni, ne more pa ga nadomestiti. Ko pričakujemo, da nas bo nekdo “izpopolnil”, na drugo osebo prenesemo breme, ki ga nihče ne more nositi.

Samskost kot prostor rasti
Zavestna samskost ni bežanje pred odnosi, ampak način, kako biti v odnosu z življenjem. Je obdobje, ko lahko zares poslušamo sebe – brez šuma pričakovanj. Takrat se jasneje vidi, kaj nas premika, kaj nam prinaša mir in kaj želimo deliti.
Mnoge ženske v tem času razvijejo ustvarjalnost, poglobijo prijateljstva ali se znova povežejo z naravo. Samskost ni praznina, temveč prostor, ki ga lahko napolnimo s stvarmi, ki so nam res pomembne.

Ljubezen kot izbira, ne nuja
Ko ne potrebujemo zveze za občutek vrednosti, se naši odnosi spremenijo. Takrat ljubezen ni beg pred samoto, ampak svobodna izbira. Zveza postane prostor soustvarjanja, ne odvisnosti. Samospoznanje, ki se rodi iz zavestne samskosti, ni nadomestek za partnerstvo, temveč temelj za zdravo povezanost.
Šele ko smo dovolj zase, lahko nekoga resnično ljubimo – brez strahu, da bi se v njem izgubili.





