Fermentacija je starodavna tehnika konzerviranja hrane.

 

Postopek se še danes uporablja za proizvodnjo mnogih živil, kot so vino, sir, kislo zelje, kefir, tempeh, miso, kimči, kruh z drožmi, jogurt in kombuča.

 

Fermentirana živila so bogata s probiotiki in so povezana z vrsto koristi za zdravje – zmanjšajo lahko tveganja za bolezni srca in pomagajo pri prebavi, boljšemu imunskemu sistemu in izgubi (ter uravnavanju) telesne teže.

 

Kaj je fermentacija?

 

Fermentacija je naravni proces, s katerim mikroorganizmi, kot so kvasovke in bakterije, pretvorijo ogljikove hidrate – kot sta škrob in sladkor – v alkohol ali kisline. Alkohol ali kisline delujejo kot naravni konzervans in dajejo fermentiranim živilom izrazit okus in trpkost. Fermentacija spodbuja tudi rast koristnih bakterij, znanih kot probiotiki. Fermentirana živila so običajno prav zato veliko bolj hranljiva kot njihova nefermentirana oblika.

 

Fermentirana hrana

 

Kakšne so prednosti uživanja fermentirane hrane?

 

Izboljša prebavo

 

Probiotiki, proizvedeni med fermentacijo, pomagajo obnoviti ravnovesje prijaznih bakterij v črevesju in lahko ublažijo morebitne prebavne motnje. Raziskave so pokazale, da lahko probiotiki zmanjšajo neprijetne simptome sindroma razdražljivega črevesa, zmanjšajo pogostost driske, napenjanja, plinov in zaprtja.

 

Krepi imunski sistem

 

Bakterije, ki živijo v našem črevesju, pomembno vplivajo na naš imunski sistem. Zaradi visoke vsebnosti probiotikov lahko fermentirana hrana okrepi naš imunski sistem in zmanjša tveganje za različne okužbe. Uživanje živil, bogatih s probiotiki, nam lahko prav tako pomaga pri hitrejšem okrevanju, če smo bolni. Poleg tega so fermentirana živila bogata z vitaminom C, železom in cinkom, ki prispevajo k močnejšemu imunskemu sistemu.

 

Boljša prebavljivost hrane

 

Fermentacija pomaga razgraditi hranila v hrani, zaradi česar so fermentirana živila lažje prebavljiva kot nefermentirana. Na primer, laktoza – naravni sladkor v mleku – se med fermentacijo razgradi na enostavnejša sladkorja – glukozo in galaktozo. Posledično lahko običajno tisti z intoleranco za laktozo uživajo fermentirane mlečne izdelke, kot sta kefir in jogurt. Fermentacija prav tako pomaga razgraditi in uničiti nekatere spojine v semenih, oreščkih, žitih in stročnicah, ki motijo ​​absorpcijo hranil.

 

Zdravje srca

 

Redno uživanje fermentiranil živil naj bi bilo povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca. Probiotiki lahko tudi zmerno znižajo krvni tlak in pomagajo znižati holesterol.

 

Duševno zdravje

 

Fermentirana hrana bi naj prav tako pozitivno vplivala na duševno zdravje, saj bi naj probiotiki pomagali pri zmanjšanju simptomov tesnobe in depresije.