Motivacija je gonilna sila za vsakim našim dejanjem, naj bo to želja po izboljšanju karierne poti, izboljšanje zdravja ali preprosto prizadevanje za to, da postanemo najboljša različica sebe.
To je iskrica, ki nas spodbuja, da naredimo prvi korak, in energija, ki nas žene naprej, tudi ko se pojavijo izzivi.
Toda kaj pravzaprav je motivacija in zakaj se včasih počutimo motivirane, medtem ko drugič težko sprejmemo odločitve in naredimo potrebne korake?
Kaj je motivacija?
Motivacija je želja ali pripravljenost, da nekaj naredimo, pogosto zaradi pričakovanja nagrade ali izpolnitve neke potrebe. Možgani igrajo ključno vlogo pri motivaciji, pri tem sta še posebej pomembna dopamin in prefrontalni korteks.
Dopamin, ki je pogosto imenovan “nevrotransmiter dobrega počutja”, se sprosti, ko nekaj dosežemo, ko doživimo užitek ali pričakujemo pozitiven izid. Ta nagrajevalni sistem nas spodbuja, da ponavljamo vedenja, ki vodijo do uspeha in zadovoljstva. Na primer, ko dokončamo neko nalogo ali napredujemo proti cilju, nas možgani nagradijo z občutkom dosežka, kar okrepi našo željo, da nadaljujemo.
Prefrontalni korteks, območje možganov, odgovorno za načrtovanje, sprejemanje odločitev in postavljanje ciljev, prav tako igra ključno vlogo pri motivaciji. Pomaga nam, da si predstavljamo prihodnje cilje, tehtamo prednosti in slabosti različnih dejanj ter sprejemamo odločitve, ki so v skladu z našimi dolgoročnimi ambicijami. To področje možganov nam omogoča, da povežemo želje z dejanskimi dejanji, ki so potrebna za dosego teh ciljev, in nam pomaga ohranjati osredotočenost ter vztrajnost.
Notranja in zunanja motivacija
Motivacijo lahko razdelimo v dve glavni vrsti: notranjo in zunanjo.
Notranja motivacija je notranji zagon, ki se pojavi, ko nekaj počnemo, ker je osebno nagrajujoče, prijetno ali izpolnjujoče. Na primer, morda se boste odločili, da se boste naučili nove spretnosti ali se posvetili ustvarjalni strasti, ker vam to prinaša veselje ali vas povezuje z vašim notranjim jazom. Notranja motivacija je pogosto povezana z večjim zadovoljstvom, osebno rastjo in dolgoročno vztrajnostjo. Ko ste notranje motivirani, je sam proces tisti, ki je nagrada.
Po drugi strani pa zunanja motivacija izhaja iz zunanjih nagrad ali pritiskov. Ta vrsta motivacije nastane, ko sledimo ciljem zaradi nagrad, kot so pohvale, zaslužek denarja ali izpolnjevanje pričakovanj drugih. Čeprav so zunanje motivacije lahko učinkovite v kratkoročnem obdobju, pa niso vedno trajnostne na dolgi rok. Na primer, trdo delo za dosego napredovanja zaradi zunanjega priznanja vam morda ne bo prineslo trajnega zadovoljstva, če vam samo delo ne prinaša veselja ali ni v skladu z vašimi vrednotami.
Razumevanje ravnovesja med notranjo in zunanjo motivacijo je ključno za ohranjanje osebne rasti. Ko sta obe motivaciji usklajeni, boste verjetno doživeli globlje zadovoljstvo. Če so zunanje nagrade usklajene z vašimi notranjimi željami, kot je zaslužek, ki se ujema z vašimi poklicnimi ambicijami, motivacija postane močna in neustavljiva sila.
Vloga miselnosti pri motivaciji
Naša miselnost pomembno vpliva na to, kako pristopamo k motivaciji in osebni rasti. Obstajata dva tipa miselnosti: fiksna miselnost in razvojna miselnost.
Fiksna miselnost temelji na ideji, da so naše sposobnosti in inteligenca nekaj statičnega, zato se posamezniki s to miselnostjo pogosto izogibajo izzivom ali hitro obupajo, ko se pojavijo ovire. Če menite, da ste “dobri” ali “slabi” v nečem, vam bo morda primanjkovalo motivacije, da bi se spopadli z težavami.
Po drugi strani razvojna miselnost podpira prepričanje, da se sposobnosti in inteligenca lahko razvijajo z naporom, učenjem in vztrajnostjo. Posamezniki z razvojnim pristopom k miselnosti so bolj pripravljeni sprejeti izzive, se učiti iz napak in ohraniti motivacijo za izboljšanje. Ta miselnost spodbuja vero v osebni razvoj, zaradi česar je lažje ohraniti motivacijo skozi ovire in neuspehe.
Premagovanje ovir
Čeprav je motivacija lahko močna sila, je ni vedno enostavno ohraniti. Življenjski izzivi, kot so stres, dvomi in zunanji pritiski, lahko povzročijo, da naša motivacija upade. Vendar pa obstajajo načini za premagovanje teh ovir in ohranitev želje po rasti in razvoju.
Postavite si jasne, dosegljive cilje
Razdelitev večjih ciljev na manjše, obvladljive korake jih naredi bolj dosegljive in vam omogoči občutek dosežka na poti. Praznujte te majhne zmage, da ohranite zagon.
Poiščite svoj “zakaj”
Razumevanje globljega namena za vašimi cilji vam lahko pomaga pri ohranjanju notranje strasti. Zakaj želite izboljšati svoje življenje? Kaj vam bo dosega tega cilja prinesla? Razjasnitev pomena za vašimi dejanji vam lahko da močan zagon v težkih trenutkih.
Ustvarite si podporno okolje
Obkrožite se z ljudmi, ki vas podpirajo. Pozitivne socialne povezave vam lahko pomagajo ohraniti motivacijo in vam nudijo občutek odgovornosti.
Vadite sočutje
Zelo hitro smo lahko razočarani, ko stvari ne gredo po načrtih, vendar je ključnega pomena, da ste do sebe prijazni. Sočutje do sebe vam pomaga ohraniti osredotočenost na rast, tudi ko naredite napake. Namesto da bi se osredotočili na neuspeh, ga uporabite kot priložnost za učenje in izboljšanje.
Vizualizirajte si uspeh
Predstavljanje končnega rezultata vaših prizadevanj vam lahko zagotovi mentalni zagon. Predstavljajte si, da uspešno dosežete svoje cilje in občutke, ki jih boste doživeli ob tem. Ta praksa pomaga aktivirati nagrajevalni sistem v možganih in vas pomaga, da ostajate osredotočeni na cilj.
