O ljubezni pogosto razmišljamo kot o skrivnostni mistični sili. Toda za vsemi metuljčki v trebuhu in hitrim bitjem srca se skriva zapleten proces bioloških in psiholoških dejavnikov.
Privlačnost ni le stvar naključja – poganjajo jo kemija, feromoni in psihološki faktorji, ki se jih morda niti ne zavedamo.
Feromoni
Čeprav jih morda ne zaznamo zavestno, imajo feromoni – kemični signali, ki jih sproščajo naša telesa – ključno vlogo pri fizični privlačnosti. Ti subtilni signali naj bi drugim pošiljali signale o genetski združljivosti, plodnosti in celo moči imunskega sistema.
Raziskave kažejo, da nas privlači vonj nekoga, katerega imunski sistem je genetsko drugačen od našega, kar povečuje možnosti za bolj zdravo potomstvo.
Možganska kemija
Ko nas nekdo privlači, naši možgani doživijo kemični naval. Ta koktajl hormonov in nevrotransmiterjev – dopamina, oksitocina in serotonina – ustvarja občutke evforije, povezanosti in užitka.
Dopamin se sprošča, ko se ukvarjamo s prijetnimi dejavnostmi. V kontekstu privlačnosti poveča našo osredotočenost in povzroči, da smo vzhičeni, ko smo z nekom, ki nas privlači ali celo takrat, ko razmišljamo o njem.
Oksitocin, znan kot “hormon ljubezni”, je močno vpleten v tvorjenje ljubezenskih vezi. Sprosti se med fizičnim stikom in krepi čustveno povezanost med partnerjema. Oksitocin je še posebej pomemben v dolgotrajnih zvezah, kjer krepi zaupanje in sčasoma poglablja intimnost.
Serotonin, nevrotransmiter, ki uravnava razpoloženje, pa se lahko dejansko zmanjša, ko smo zaljubljeni. Zaradi padca serotonina se ljudje pogosto počutijo kot da so preveč osredotočeni na novo ljubezen – na podoben način se manifestira tudi obsesivno-kompulzivna motnja.
Evolucija
Z evolucijskega vidika je privlačnost preživetje. V bistvu smo programirani, da iščemo partnerje, ki bodo zagotovili nadaljevanje naših genov. Evolucija je oblikovala nekatere lastnosti, ki se nam zdijo splošno privlačne, ker kažejo na dobro zdravje, plodnost ali moč.
Ženske na primer lahko privlačijo moški s širokimi rameni in močno čeljustjo, saj so te lastnosti tradicionalno povezane z moškostjo in dobrim zdravjem. Po drugi strani pa so moškim pogosto privlačne ženske s simetričnimi obrazi in postavo peščene ure, saj te lastnosti kažejo na plodnost in dobre gene.
Zanimivo je, da se lahko naše preference spreminjajo glede na to, kje v življenju smo ali kakšne so naše neposredne potrebe. Raziskave so pokazale, da se lahko privlačnost žensk do bolj možatih moških poveča v njihovih najbolj plodnih dneh, medtem ko imajo v drugih časih morda raje bolj skrbne in zanesljive partnerje.
Psihološki dejavniki
Naše izkušnje, zlasti tiste iz otroštva, igrajo pomembno vlogo pri tem, kdo nas privlači in kako pristopamo k odnosom. Po teoriji navezanosti način, kako smo se kot dojenčki povezali z našimi primarnimi skrbniki, vpliva na naše odnose med odraslimi.
Poleg stilov navezanosti k privlačnosti prispevajo tudi drugi psihološki dejavniki, kot so domačnost, skupne vrednote in čustvena stabilnost. Ponavadi gravitiramo k ljudem, zaradi katerih se počutimo razumljene in potrjene, kar krepi naš občutek identitete.
