Težki pogovori so del vsakega odnosa.
A ko pride trenutek, da moramo nekaj pomembnega izreči, se pogosto zadržimo. Bojimo se, da bomo koga prizadele, sprožile spor ali bile napačno razumljene. Drama pa se redko rodi iz vsebine pogovora – veliko pogosteje iz strahu, da ne bomo slišane ali sprejete.
Pravi pogovor brez drame se začne z zavedanjem, da cilj ni zmagati, temveč razumeti.

Zakaj se zapletemo
Ko govorimo o težkih temah, ne izražamo le misli, temveč čustva. Prizadetost, jeza ali sram hitro prevzamejo ton pogovora. Takrat sogovornica ne sliši naših besed, ampak našo napetost.
Preden torej začnemo pogovor, je dobro preveriti, ali smo dovolj mirne, da nas vodi iskrenost in ne obramba.
Težki pogovori niso dokaz, da z odnosom nekaj ni v redu. So dokaz, da nam je odnos dovolj pomemben, da si želimo jasnosti.
Umiri se, preden spregovoriš
Najboljši čas za pogovor ni takrat, ko smo na čustvenem vrhuncu. Preden se lotimo teme, se vprašajmo: Kaj pravzaprav želim povedati? Kaj bi bil zame dober izid? Kaj lahko jaz naredim, da pogovor ostane spoštljiv?
Ko vemo, kaj želimo izraziti, in ne iščemo le olajšanja ali potrditve, postane pogovor priložnost za bližino, ne za spor.

Govori iz sebe, ne o drugi
Namesto da začnemo z “Ti nikoli…” ali “Ti vedno…”, poskusimo z “Jaz se počutim…”. Tako ne napadamo, ampak delimo izkušnjo.
Na primer: “Včasih imam občutek, da se ne slišiva, ko govoriva o pomembnih stvareh.” Tak stavek vabi k pogovoru, ne k obrambi. Pomaga tudi, če v pogovoru pustimo prostor za tišino. Pogosto v njej nastane razumevanje, ki ga z besedami ne dosežemo.
Ko čustva vseeno pridejo na plano
Čustva so del pogovora, niso znak neuspeha. Če začutimo, da nas preplavljajo, lahko preprosto rečemo: “Rada bi nadaljevala, a potrebujem trenutek, da zadiham.”
Tako pokažemo zrelost in spoštovanje – do sebe in druge. Drama se pogosto umiri, ko ji ne damo goriva. In to gorivo je vedno – obramba.
Povezanost, ne popolnost
Po težkem pogovoru morda ne pride vedno do popolnega soglasja, a pomembno je, da ostane občutek povezanosti. Da veš, da si bila slišana, in da si tudi ti slišala drugo.
Ko se na koncu iskreno zahvalimo za pogovor – “Hvala, da si se bila pripravljena o tem pogovoriti z menoj” – ustvarimo prostor, kjer lahko resnica in spoštovanje sobivata.






