Sanjski svetovi že stoletja fascinirajo človeštvo, zato ni naključje, da se z njimi ukvarjajo tudi filozofi, psihologi ter umetniki.

 

Strokovnjaki pravijo, da kar tretjino svojega življenja prespimo. Velik del tega časa sanjamo, ampak ste se kdaj vprašali zakaj?

 

Sanje se običajno pojavijo med REM fazo (ang. “rapid eye movement”). Za to fazo spanca je značilna povečana možganska aktivnost, povišan srčni utrip in hitri gibi oči. Raziskave so pokazale, da so takrat naši možgani skoraj tako aktivni kot takrat, ko smo budni.

 

Kognitivni vidik sanj

 

Ko sanjami, naši možgani obdelujejo informacije, ki so jih prejeli v času budnosti. Sanje zato pogosto odražajo naše vsakodnevne izkušnje, skrbi in čustva. Naši možgani jih namreč poskušajo med sanjami predelati na tak način, da bomo bolje pripravljeni za soočenje s podobnimi situacijami, če se ponovno pojavijo.

 

Sanje

 

Povezava s spominom

 

Sanje nam pomagajo pri utrjevanju spomina. Naši možgani vsak dan prejmejo ogromno količino informacij – nekatere izmed njih so bolj pomembne od drugih. Ko spimo (še posebej med REM fazo, ko sanjamo), možgani reorganizirajo te informacije, ohranijo bistvene in zavržejo tiste, ki jih ne potrebujemo.

 

Sanje in čustva

 

Sanje nam prav tako pomagajo predelati intenzivna čustva in travmatične izkušnje. S simulacijo situacij lahko naši možgani v varnem okolju preizkušajo različne odzive in nam tako pomagajo pri tem, da smo v budnem stanju bolje pripravljeni na različne čustvene izzive.

 

Kulturni in osebni vidik sanj

 

Sanje imajo nedvomno poseben pomen. Velikokrat jih razumemo tudi kot podzavestna sporočila, kot posebna znamenja ali kot odraz najglobljih misli in želja.